Kulturno društvo Strojnska reka

Naslov: Stražišče 15 a, 2390 Ravne na Koroškem

Telefon: 02 82 23 211

Mobitel:  051 266 300

Faks:  02 82 18 968

Me.P.Z Ludvika Viternika Strojnska reka deluje od leta 1987 pod okriljem KD Strojnska reka Stražišče 15 a 2390 Ravne na Koroškem.
Zbor šteje cca. 35 pevk in pevcev, vodi ga Jasmina Mandl. Prepeva pesmi domačih in tujih avtorjev. Nastopa po Sloveniji in izven nje.

O PEVSKEM ZBORU:

Mešani pevski zbor Ludvika Viternika Strojnska reka je nastal leta 1987 na pobudo pevk in pevcev samih, v času ko se je staro vaško jedro ob Reki, ob vznožju Strojne, Tolstega vrha in Brinjeve gore, obogatilo z novimi ljudmi v novem naselju. Od takrat prihajajo v času, ko drugi posedajo pred Tv ali kako drugače preživljajo čas, na vaje. Tako so v tem majhnem kraju ustvarili zavidanja vredno pevsko tradicijo in pripomogli k rasti pevske zavesti. Na vajah spoznavajo različne tehnike petja ter se učijo vseh zvrsti pesmi, od koroških do slovenskih in tujih, od narodnih do umetnih. Seveda pa jih druženja bogatijo tudi osegno. Nastopajo na mnogih prireditvah v domačem kraju in po vsej Mežiški dolini, po Sloveniji ( tudi na srečanju krajev Stražišče, ki jih organizira KD Stražišče pri Kranju, in v Loki pri Zidanem mostu, saj so pevci s tem krajem pobrateni;v Lendavi,Kostanjevici, Kobaridu..), v zamejstvu ( Vogrče, Pliberk, Obirsko...). Zbor redno nastopa tudi na revijah Od Pliberka do Traberka, Koroška poje in Šentvid pri Stični. Posebej velja omeniti dva nastopa ob vstopu v Evropo leta 2004: na vseslovenski proslavi na Rehtu nad Mežico in na kresovanju v domačem kraju.

Za svoje nastope je zbor prejel številna priznanja, pevci, ki jih je trenutno v zboru 38, pa za zvesto sodelovanje Gallusove in Prežihove značke.
V zborovo zgodovino so se zarezale tri prelomnice. Prva se je zgodila leta 2005, ko je namesto Marijana Gerdeja, ki je z zborom oral ledino in dosegal prve uspehe, zamenjala pevovodkinja Jasmina Mandl. Do druge spremembe je prišlo ob 10. letnici, ko se je zbor poimenoval po Ludviku Viterniku, saj je bil "ta Prosenov gospod" rojen v kraju, kjer zbor deluje, bil pa je tudi glasbenik in skladatelj. Zbor ponosno nosi to ime, v znak spoštovanja do tega duhovnika in umetnika pa so si pevke in pevsi njegovo pesem Slovenska domovina izbrali za svojo himno. Tretja prelomnica, ki jo najdemo v zborovi zgodovini, pa je lokacijska: po dolgih letih zbiranja pri gostoljubnem kmetu Kloštereniku se je zbor z vajami preselil v gostilno Brigita, kjer se redno dobiva vsak četrtek ob 19 uri, v času nastopov in koncertov pa večkrat na teden.