Cerkveni mešani pevski zbor  LUKA KRAMOLC 

Prvo poročilo o petju v Šentanelu sega nazaj do leta 1763, kjer je v Knjigi bratovščine sv. Danijela zapisano, da so bile takrat v Šentanelu tri pevke, in sicer: Mina Starejova kot pevka št. 1, Mojca Rezarjeva kot pevka št. 2 in Terezija Mikelnova kot pevka številka 3. Poznejših zapisov o petju v Šentanelu potem ni, ohranili pa se je ustno izročilo.

Po letu 1920 je petje vodil stric Luke Kramolca Štefan Kramolc, za njim Luka Kramolc in Jurij Marin (od 1923 do 1976).

Leta 1975 je zbor prevzel Marijan Gerdej. Da bi zbor zmogel izvajati tudi zahtevnejše skladbe, je pričel pridobivati nove pevce in do leta 1983 je nastal že manjši zbor, ki je imel večino starejših pevk in pevcev, nekaj pa že tudi mlajših. Zelo prizadeven za cerkveno zborovsko petje je bil župnik Alojz Božank, ki je prišel za župnika v Šentanel leta 1979.

Cerkveni mešani pevski zbor poje pri liturgiji v župniji sv. Danijela v Šentanelu nad Prevaljami, sodeluje pa tudi v kulturnih prireditvah v Šentanelu in drugih bližnjih krajih.


»Novi« začetek cerkvenega pevskega zbora v Šentanelu v letu 1983

Od leta 1983 naprej se je zbor pod vodstvom Marijana Gerdeja pričel lotevati cerkvene in narodne glasbe sistematično in z upevanjem. Tako so se pevke in pevci spoznavali z bogato religiozno in narodno pesmijo, obenem pa so vokalno napredovali.

 

 
Marijan TONKOVIČ, Gerdej

    zborovodja CMePZ Luka KramolcŠentanel

od 1976 naprej

Zbor je iz leta v leto rasel in je vse boljše deloval obenem pa je ponesel religiozno in narodno pesem v sosednje župnije (Črna, Mežica, Pliberk, Strojna, Libeliče, Ravne, Prevalje), nekajkrat pa smo sodelovali na dekanjiskih pevskih srečanjih.


Vsako leto smo priredili izlet. Pri tem pa ni šlo samo za turistično dejavnost, ampak smo združili prijetno s koristnim: povsod, kamor smo šli, smo sodelovali pri liturgiji. Tako smo gostovali:

Prihova, 10.9.1989, Šmartno ob Dreti, 9.9.1990, Razbor, 18.8.1991, Podčetrtek – Olimje, 23.9.1992,Mariborska stolnica in obisk pri skladatelju Gregorju Zafošniku (20.9.1992), Pišece,12.9. 1993, Slovenska Bistrica, ?. 9.1994, Fram in Ptujska gora, 8.10.1995, Gorje pri Bledu 8.9.1996, v Šentjurju, 21.9.1997, Zg. Korena, Slovenske Konjice, 12.9.1999. 25.5.1999 smo posneli nekaj pesmi za radio Maribor.  V tem letu smo se tudi poimenovali po skladatelju in glasbeniku Luki Kramolcu. Tako smo edini zbor, ki se po njem imenujemo: Cerkveni mešani pevski zbor Luka Kramolc Šentanel.

V letu 2000 smo nastopili v Gradcu (16.6.2001). Peli smo v moderni cerkvi v Thalu in po maši priredili koncert ob 10-letnici samostojne Slovenije. Na koncu smo peli skupaj z občinstvom Haydnovo Hvala večnemu Bogu: zbor slovensko, občestvo nemško, kar je bilo posebno doživetje.
Kostanjevica na Krki, 15.9.2002, na Sladki Gori, 26.10. 2003, potem ko smo peli v Šmarju pri Jelšah, decembra 2004 nastop pri živih jaslicah v Postojnski jami, 2005: Radlje ob Dravi, 2006 Kronska gora pri Dravogradu, 23.9.2007 pa v Staršah.

Poleg rednega petja v cerkvi pri liturgiji, smo od 1993 do 2003 sodelovali na različnih kulturnih in drugih prireditvah tudi v okviru kulturnega društva Šentanel (proslave ob materinskih dnevih, ob proslavah na koncu leta), sodelovali pa smo vsako leto na komemoraciji  za vse svete, zapeli smo pevkam in pevcem, ko so se poročili, ob njihovih različnih jubilejih (ob zlatih porokah).

V preteklih letih smo imeli tudi nekaj nastopov skupaj z MePZ Ludvik Viternik iz Strojnske Reke, s katerim smo skupaj nastopali, npr. na prireditvi Od Pliberka do Traberka. Mnogi naši pevci delujejo tudi v drugih zborih (Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Mohorjan, MePZ Ludvik Viternik, komorni zbor Krog,itd.).

Želimo si, da bi CMePZ Luka Kramolc ostal dober in uspešen zbor v Šentanelu, ki bo znal tudi v bodoče ohranjati bogato religiozno in ljudsko slovensko glasbo, da bodo imeli sodelujoči pri bogočastju lepše in boljše doživetje Boga in da ne bodo zanemarili bogate  glasbene dediščine tako ljudskih kot religioznih pesmi, ki jih imamo Slovenci, veliko.

Tako smo v petindvajsetih letih ponašali bogato in lepo petje ne le v Šentanelu, ampak tudi  povsod, kamor smo prišli. Ta to pa imajo največje zasluge pevke in pevci, ki žrtvujejo svoj prosti čas za plemenito pevsko dejavnost, za kar sem jim zahvaljujemo.